Skrbništvo

Skrbništvo je oblika varstva mladoletnih oseb, za katere starši ne skrbijo ter polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, svoje pravice in koristi ter svoje premoženje. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.

Namen skrbništva nad mladoletnimi je s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razviti osebnost mladoletnih varovancev, ter jih usposobiti za samostojno življenje in delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. S tem ukrepom se nadomešča skrb staršev, ki nočejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti za otroka.

Odobritev pravnih poslov mladoletnika lahko na centru za socialno delo zahtevajo mladoletnikovi starši z vlogo za odobritev pravnega posla. Tako vlogo ter odločbo, ki se v postopku izda, je potrebno kolkovati. Premoženje mladoletnega smejo starši odsvojiti ali obremeniti samo s privolitvijo centra za socialno delo ter samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Mladoletnik, ki je dopolnil petnajst let in je zaposlen, lahko s svojim osebnim dohodkom razpolaga sam.

Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

Skrbništvo za posebne primere pride v poštev predvsem takrat, kadar oseba nima možnosti uveljavljati svoje koristi in izvrševati svoje pravice. Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku ali varovancu v primeru spora med njim ter starši, oziroma skrbnikom, ali za sklenitev pravnih poslov med njimi. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen interes.

Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar zve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89).