Storitve

Socialna preventiva

Socialna preventiva je storitev socialnega varstva, ki jo načrtuje in sofinancira država, izvajajo pa jo različni izvajalci, med njimi tudi centri za socialno delo. Njen namen je preprečevanje socialnih stisk in težav posameznika, družine in skupine prebivalstva. V ta namen se izvajajo na centrih različni programi.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, Uradni list RS, št. 31/00; Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, Uradni list RS, št. 45/02).

Prva socialna pomoč

Center za socialno delo nudi prvo socialno pomoč upravičencu, kadar mu pomaga pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, pri oceni možne rešitve, upravičenca seznani z možnostmi socialno varstvenih storitev ter dajatev, z obveznostmi, ki izhajajo iz izbire storitev ali dajatev ter mu predstavi celotno mrežo izvajalcev, ki mu lahko nudijo pomoč. Do prve socialne pomoči je upravičen vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za to storitev odloči prostovoljno. Opravi se kot samostojna storitev, kadar upravičenec išče pomoč prvič ali na centru za socialno delo išče pomoč v novi zadevi; izvaja se v obliki usmerjenega razgovora v enem ali večih med seboj povezanih delih.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05).

Osebna pomoč

Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih možnosti.

Svetovanje je strokovna pomoč posamezniku v stiski, ki je sam ne zna ali ne zmore odpraviti, je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje in poiskati primerne rešitve.

Urejanje je oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti in pri tem ogroža sebe in druge. Potrebna je pomoč in sodelovanje dejavnikov iz širšega okolja, predvsem njegove socialne mreže (npr. vključitev v zdravljenje odvisnosti...).

Vodenje je podpora posamezniku, ki je zaradi duševne prizadetosti, duševne bolezni ali drugih osebnostnih težav začasno ali trajno nezmožen za samostojno življenje. Upravičenci so posamezniki, ki se znajdejo zaradi različnih vzrokov v trenutni socialni stiski, kaže pa, da bi lahko ob strokovni pomoči v svojem okolju normalno živeli. (Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05).

Pomoč družini za dom

Obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Upravičenci do storitve so posamezniki in družine v primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini, ter je za rešitev potrebna sprememba v celotni družini. Kadar družina išče strokovno pomoč pri skrbi za otroke in jim poznani vzorci vedenja družine ne zadoščajo za odpravljanje težav, ter v primerih, kadar družina za obstanek in razvoj zahteva trajnejšo podporo in vodenje zaradi stisk in težav dveh ali več družinskih članov.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05).

Pomoč družini na domu

Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. To pomoč priporočamo osebam, ki z občasno organizirano pomočjo drugega, še zmorejo ohraniti zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem domačem okolju in jim za to še ni potrebno institucionalno varstvo. Skupine teh upravičencev so: osebe stare nad 65 let in nesposobne za samostojno življenje; osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; druge invalidne osebe s priznano pravico do tuje nege in pomoči za opravljanje večine življenjskih funkcij; kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja; hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem in težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.

Socialna oskrba upravičenca obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V gospodinjsko pomoč sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. V pomoč pri vzdrževanju osebe higiene sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega ortopedskih pripomočkov. V pomoč pri ohranjanju socialnih stikov sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05).

Vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji

Vodenje in varstvo obsega organizirano celovito skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje. Zaposlitev pod posebnimi pogoji pa obsega oblike dela, ki omogočajo ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti. Upravičenci do te storitve so odrasle osebe z motnjami v duševnem zdravju ter odrasle osebe z več motnjami.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05).

Varstveno delovni centri so v večini samostojni javni zavodi in le nekaj njih še vedno delujejo kot enote centrov za socialno delo in sicer:

  • AJDOVŠČINA: CSD Ajdovščina, enota VDC, Pot na Zapuže 13/a, 5270 Ajdovščina
  • NOVA GORICA: CSD Nova Gorica, enota VDC, Klanec 14a, 5250 Solkan
  • ORMOŽ: CSD Ormož, enota VDC, Ptujska 25, 2270 Ormož
  • RADLJE OB DRAVI: CSD Radlje ob Dravi, enota VDC, Gasilska 4, 2360 Radlje ob Dravi
  • RIBNICA: CSD Ribnica, enota VDC, Lepovče 23, 1310 Ribnica